Benigni kožni tumorji

Kožne tumorje lahko razdelimo na benigne (nenevarne) in maligne (rakave). Benigni kožni tumorji so lahko estetsko moteči, vendar na srečo niso nevarni. Včasih je težava v tem, da jih s prostim očesom težko ločimo od nekaterih vrst kožnega raka.

Seboroične keratoze

So najpogostejši benigni epitelni tumorji. Pojavljati se večinoma začnejo po 30. letu starosti, največkrat na koži obraza, lasišča in trupa. Na začetku so navadno kožne barve, kasneje pa potemnijo, postanejo rjavkaste do črne. Včasih lahko dosežejo velikost nekaj cm, občasno se odluščijo. Nenaden pojav večjega števila seboroičnih keratoz je lahko znak adenokarcinoma črevesja.

Solarni lentigi

Solarni lentigi se na koži kažejo kot rjavkasti madeži nepravilnih robov. Najpogosteje se pojavljajo na koži obraza, hrbtiščih rok in zgornjem delu hrbta. So benigne narave, njihovo število narašča ob večji izpostavljenosti UV sevanju.

Pecljati fibromi

Pecljati fibromi so benigni tumorji vezivnega tkiva. Videti so kot pecljati izrastki kožne ali temnejše barve, ki so najpogosteje prisotni na vratu, pod pazduhama, v dimljah. Njihova velikost variira od 1 mm do 5 cm. Številčnejši so pri osebah s prekomerno telesno težo ter pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2.

Dermatofibromi

So pogoste benigne kožne tvorbe, ki se najpogosteje pojavljajo na koži spodnjih okončin, lahko tudi drugje. Vzroka za nastanek ne poznamo, lahko gre za reakcijo po piku insekta ali za rupturo dlačnega folikla. Število dermatofibromov pri posamezniku lahko variira od 1 do 15. Številčnejše dermatofibrome lahko najdemo pri osebah s spremenjeno imunostjo. Značilno je, da so na otip čvrstejši, zato je poleg dermatoskopske ocene pomembno, da lezijo tudi otipamo.